»Prva Zoranova pesem, ki sem jo slišal, je bila Naj ti poljub nariše ustnice. Kot rojen Sarajevčan nisem razumel več od refrena, ampak sem tako močno začutil ta brutalni ritem in nenavadno melodičnost Zoranovega žametnega glasu, da sem ga takoj vzljubil.«
»Najbolj sem hvaležen soprogi, ki je Prekmurka. Lahko si mislite, kakšna je bila sprva moja slovenščina. Niti Slovenci me niso razumeli. Moj veliki mentor in učitelj slovenščine je bil Đuro. Nisem imel najzglednejšega učitelja, vendar sem se naučil.«
»Na srečo je Vladan Janković odličen direktor fotografije in me je od prvega dneva naprej zasuval z idejami. Super, Vladan,“ sem mu rekel, 'ampak na koncu bomo morali delati s tem, kar nam bo ponujala lokacija.'«
»Korona nam je šla na roko v tem smislu, da so bile ulice Ljubljane prazne. Bilo ni nobenega hrupa iz restavracij in lokalov. Imeli smo dejansko takšne pogoje snemanja, kot bi Ljubljana bila studio z najboljšim scenografom na svetu: Jožetom Plečnikom in ostalimi arhitekti.«